ruby::na::rails

zadnjih nekaj dnji sem prebil v moji ezoterični garaži. tako ji pravim predvsem zaradi kataklizmične notranjosti, malo pa tudi, ker se tukaj notri tu in tam srečujem z bogom. ajmeka sem enostavno potisnil na pult in začel delat. najprej povsem brez linije. šlo mi je super, gladko in namazano sem v dveh dnevih imel vse kar sem hotel. dokaj preprost “cms”, sem sprogramiral v dveh dneh. potem smo vsi trije zboleli. njo je bolelo grlo, jaz sem imel vročino, pa še mali bit je silno redko spal. po ozdravljenju nismo več isti. in jaz nadaljujem delo, vse do poznih nočnih ur.

tukaj pod neonom dobro rastem, saj sem pol silikonski in pol organski človek. brez večurne doze za svetlobnim ekranom bi umrl v nekaj letih. ta garaža je zdaj kraj kjer delam še zadnjič neposredno s svetlobo. danes vse deluje le še na kvante.

obenem sem si postavil git za to svetlobno zadevo. iz enega git repozitorija sem potem kloniral na 4. in vso delo na teh klonih bo na svojih vejah, tako da bom potem požel 4-kratno.

tako je, delam le nek kičast program. saj sem končno ugotovil, da se na ta računalnik, bog ve kaj imenitnega,ne da izdelati. zato ker sem to spoznal mi je sedaj lažje in lahko povem resnico.

resnica pa je kičasta. saj ni nič bolj kičasta od laži.

potem, ko se “zmantran” vrnem nazaj v nižje predele mojih možganov in lepo potihem za sabo zaprem vrata, dostikrat zaidem še v kuhinjo, kjer se malo podkrepim, preden pičim spat. ni še pozno, morda mi danes uspe pokaditi še ob pravem času, da ne pride ona po mene. to bi bil znak, da mi v polovici nižjih možganov manjka vsaj 3 do 5 minut ljubezni do bližnjega.

odkar pišem kič, mi gre dobro. spet čutim motivacijo za svetlobno delo. upam da nam bo programerjem širom po svetu še letos uspelo razsvetliti vsaj polovico božanskih možganov, ki tekajo po tem na pol znorelem svetu.

naj vas kič ne omami!