ruby::na::rails

mojster: razen ta tu. zdaj. to je edina resničnost. in le ta je povsem tvoja. edinstvena. vsemogočna. vseprisotna tik pred čelom. odpuščaš si. Ti si Bit od svoje Mame. vsi glasovi, vseh ljudi na svetu, utišajo se, v glavi je prazno. sladek okus po tišini.

Bit: a res ni druge resničnosti, kot tista, ki jo ustvarja “novinar, požigalec človeške duše”, zdaj pa še “bloger, glasnik nove dobe”?

mojster: doba, je vedno ista. sanje se nadaljujejo. enkrat se bojo odprle oči, tudi meni.

Bit: Mama je moja hranilka. tata je njen služabnik. svet je pri miru.

mojster: človek z enim telesom, iz vseh nas si. sprosti se za nas, da bo dogodek uvida v lepoto življenja, dovršen skozi tebe, skozi bit vsega. tukaj in zdaj.

Bit: že spet. blodim po neobstoječem virtualnem osebnem vesolju, ki je zdaj le še delček sanj, jutri že ne bo več. zato še dobro, da je Mama vedno napisala resnico.