ruby::na::rails

svoje mojstrstvo ne moreš dokazati brez besed. ne v današnjem svvvetu. zato noben sploh ne ve, da si mojster. ker z besedami je tako kot s križi. nikoli ne veš kaj v resnici pomenijo, kakšna je njihova resnična moč in do kod v resnici sežejo.

kadar programer piše kodo, jo dejansko mora napisati popolno. nobene trte mrte se ne more iti. nobenih kvant.

že en napačen znak in programa ni več, ostane le hrošč, ki ga lahko vržeš čez balkon z računalnikom vred.

ko se za eno vrstico kode, hočeš ali nočeš, prebiješ skozi večino najbolj neuporabnih spletišč spleta, tedaj veš, da si na pravi poti in predvsem, da boš spet sam poskrbel za vse.

programiranje, preprosto ni le nekaj kar človek pač dela, da zasluži cekine. to je prej celodnevni pogovor sam s sabo v svoji glavi. zato da se pritisnejo prave tipke. da se pritisnejo, je pa vedno treba prebroditi reke sitnosti, pasti in čustev, ki se nimajo kam izliti, ker je pred njimi le ekran.

da vsaj približno štekam kaj si želijo naročniki, se učim najprej razumeti sebe, potem šele natipkam kodo, ki je popolnoma prava za vse in ne krši mojih osebnih prepričanj.

recimo. primer iz prakse: zavrnil sem delo na izredno dobro plačanem projektu, ker ne maram glavnega razvojnika. njegov pristop do mene je bil neprofesionalen, enako sem občutil glavnega programerja. pa tudi nista hotela plačati kolikor sem zahteval. sprva sem po mučnem pregovarjanju in sprenevedanju sprejel delo za 25€/h, čeprav sem postavil ceno 30€/h, potem pa sem po začetnem gnjavljenju, če že imam kaj kode, na hitro odstopil brez razlage. potem sem posredoval delo naprej. da sem lahko zavrnil delo, sem moral prepričati svojo skwo in frenda, da s takšnim človekom ne morem sodelovati, ker mi bo razneslo bučo.

zato sem trava jogi. ker je programiranje celodnevni dogodek, ki se včasih vleče tudi skozi noč, nemalokrat pa še čez sanje.

vsak dan se učim programirati. še nikoli nisem pisal iste kode 2krat. moji spomini so ostri kakor klingice in žiletke. medtem ko moja skwo pridno pozablja vse kar je več kot tri minute nazaj, se jaz učim novih ukazov, ki obljubljajo, da bodo naredili nekaj hitreje ali bolje, kakor so stari ukazi prej.

bolj ali manj pa je vse vkup le lari fari. vključno z lari in fari, ki sta različna v le nekaj pikslih, ampak to opazujemo le mojstri ali po domače povedano trava jogiji.