Skočil sem v zrak in tam obvisel. To je bil zame prvi poskus letenja. Od strahu pred višino (približno 4 metre), še bolj pa pred dejstvom, da znam letet, sem se prebudil.
Zdaj malo razmišljam o principih letenja. Na lastne oči še nisem videl ljudi letati po zraku, kaj šele, da bi bil jaz tisti, ki plahuta sred zraka. Popolna svoboda, lahkotnost ali breztežje, premikanje v vse smeri. Mnogi so že poskušali vzleteti, pa jim ni uspelo.
Kaj je sploh letenje? Zrak se mi zdi le precej bolj redka voda. Tako bi letenje lahko bilo redko plavanje.
Otroci prihodnosti bodo leteli. Notranji vrtljivi gumb bodo premaknili na breztežnost in že bodo plavali med oblaki.
Kakorkoli že. Zaenkrat letim le v sanjah. Google se je že pred nekaj časa odločil, da digitalizira vse knjige sveta v nekakšno negorljivo aleksandrijsko knjižnico.
Zanima me ali se bo kdaj odločil digitalizirati še vse naše sanje?
Recimo http://dreams.google.com ;)
